sreda, 20. junij 2012

gospod Grah

Zakaj je slika tako? Zakaj ni vodoravno?? Svašta. Nema veze.
Gospod Grah z vrta doma, danes malo v rižoto, malo v zamrzovalnik. Super zelenjava, sploh sveža! Ena greda je še v Ljubljani, tisti g. Grah ob priliki poberem. Večino v žepe, nekaj malega za ozimnico!

sobota, 9. junij 2012

Divje!

Res. Zjutraj divji alarm ob 4:40 in dejstvo, me pelje ata nabirat gobe je bil striktno resen. "Uvod" v gobarstvo je bil poduk, da se gobe nabira zgodaj zjutraj. Ok, pa že. Ata že ve! Dva alarma za zihr, zobe umit, nahranit štiri lačna usta, vmes na brzino spit kavo. Noben problem ni bil preplezat dva električna pastirja in hoja po sparini. Ko sva konkretno zakorakala v gozd me je najbolj motilo, da nič ne vidim, taka hecna tema...do prvih sončnih žarkov. Potem je bila situacija drugačna. Eno uro in pol konkretnega sprehoda, stikanja po podrasti in švica danes ni prineslo (gozdnih) sadov. Nič hudega, danes je deževalo, vem kam it, to je glavno. Gobe, pazite se!
Priznam, ko sem bila nazaj sem šla o vsem za eno uro podkožno razmislit. Dedek Bedenko, tako kot moj ata,  ve kako in kaj!
Dario Cortese je imel terensko delavnico in itak je bilo treba it. Vau! Kapo dol in moj poklon. Divji možakar :) Kolko enih finih informacij! Tri urni sprehod čez gozd, travnik in ob Savi. Beležka polna zapiskov, super kompanija, vmes smo degustirali, na koncu pa piknik z nabranimi zelmi.
Bravo KUD Butnhrupn za organizacijo res zelo zanimive delavnice.
Med prvim divjim in drugim divjim terenom sem šla divje iz najboljšega soseda. Praznih rok. Ne, 15 minutno čakanje v vrsti za salamo (pred menoj je bil petičen človek) je preveč. Tako, da sem pustila 2 prerezani bombetki in šla ven. Nikad više tja!
V divjino pa ob prvi priliki: najdeš, odtrgaš, rečeš hvala (ni nujno), poješ. Nobenega strica, ki hoče 20 dag 20 cm dolgih rezin pršuta.
Nimaš kej, vsak po svoje.