en tak dan

Prebrala sem zadnji post na fine2meline in nekak bol mirno zadihala.
Res so zadnji dnevi, da ne rečem tedni tut pr men takole: "tile dnevi so malo čudni. ne vem al je pri meni kaj padlo iz osi ven, al so se planeti hecno postavli."
In v isti mirni sapi vdiha ali izdiha, ni važno, me je stisnilo v želodcu... 1. marec!
Že? Res grejo dnevi s tako brzino mimo...
Da me je kr groza.
In vem približno zakaj. Babi mi je dostkrat rekla, da se je ona najbolj bala bit stara 30. Pa bo že neka genska povezava...

Diši...

Danes me je zagrablo neki spečt. Že zjutraj. Zadnje čase pečem kolače in pite in zavitke, nobenih keksov. Našla sem najbol izi recept za super old school kekse.
Po tem receptu jih je pekla moja babi, sigurno jih je pred njo njena mama.
Evo recept:
25 dag margarine
20 dag sladkorja
2 vrečki vanili sladkorja
1 žlica mleka
3 rumenjaki ali 2 celi jajci
2 žlički pecilnega praška
nastrgana limonina lupinica
50 dag moke

Margarino in sladkor stepamo, dodamo ostale sestavine.
Kekse pečemo na 200°C do zlate barve.

To je to!
Osnova. Dodatki so poljubni.
Pri meni v en del mleti mandlji, v drugi del čokolada, tretji del sem pustila natur.
Morda samo še en fejst pomemben podatek: keksov je za nahranit cel bataljon!
Ni panike :) malo sosedom, malo mami, malo za obiske in malo za doma.
Če se prav spomnem so res fini zraven čaja.

Do danes

Črte

Verižne reakcije ali kaj kdo sanja in kaj vmes kdo dela?