Nekaj iz vrtca

Lepo počasi. Tako se daleč pride :)
Danes peljala Apache na cepljenje proti K- pasja kuga, H- nalezljivi hepatitis, L- leptospiroza, P- parvoviroza (copy- paste, da ne bo kdo rekel, da sem kaj narobe napisala). Ob 8:15 sva šla peš. To ni noben hud podvig, ampak se je vseeno zavlekel na pol urni sprehod. Pač dodatna telovadba, ker je Samo ostal doma in je potem treba na sprehod še z njim. No, pred dobrim tednom sem ga peljala na cepljenje proti steklini, kjer so predlagali naj zamenjam hrano in sem tudi sevada jo. Takoj! 3 kg Eukanube (ni veliko za vedno lačnega psa) me je stalo 17€ (je veliko za moj žep). Danes je bil deležen še večjega navdušenja, da kako lep je, kako je zrasel, kako lepo dlako ima,...  Bo že zaradi Eukanube. Potem domov, še na en sprehod, kosilo in naprej.

Druženje s štirimi korenjaki ( dva triletnika, en štiriletnik in petletnica). Malo risanja, rezanja, barvanja, malo ven brcat žogo, malo mazanja medu na kruh, pravljica. Sem že malo pozabila, kako super so otroci! Doma me je najprej ujela utrujenost, takoj za njo pa lakota.
Se spomnete makaronov z lešniki in kakavom? Jaz se! Fino, manjkal je kompot (vem za drugič). Aja, tukaj ni nobenega viška gastronomije. Niti pod razno nočete takih testenin kuhanih al dente ;) Dopuščam možnost, da sem jaz čudna...

Radejevo jabolko in dve mandarini

Iz sprehoda prišla ekstremno slabe volje! In ni bil razlog, da sem šla danes od doma brez zajtrka (pogosto prakticiram). Imam pa vedno v torbi jabolko ali dve ali tri, odvisno. Mandarine iz trgovine (hvala mama) in jabolka iz kmetije Radej. Lokalno! Obvezno vsaj eno na dan ne menjam za noben sendvič, krof ali kaj podobnega.
Sem bila prej slabe volje? Hm...
Še eno jabolko bom.

Dolgčas II.

Pa da ne b kdo mislil, da je nedelja za ˝ne delo˝. Hm, no, vsak po svoje. In nič ne oporekamo, imamo sami tudi take. Zdaj lev lovi bizona (tako se mi je danes zdelo, da je prav) v ozadju nove gobe. Hvala pohvalam! In ja, posledično novemu vetru za krila :)
Ravno ta je ključnega pomena, da jih gojim dalje. Ja, krila in gobe ;)

Vesele urice II.

Evo, nedelja je in Apache je bil zopet na druženju. Danes je bilo več psov. Ni bil taka boječka kot prvič. Aja, popravek. Dokler ni prišel gromozanski, res gromozanski bernski planšar. Videla sem že konkretno število psov, samo tako velikega, te pasme, pa še nikoli. V glavnem zadnje pol ure je bil Apache več pod avtom, kot okrog in sva šla domov. Ne, bernski planšar mu ni nič hotel, nič naredil. Bil je enostavno velikanski! Vseeno po dveh urah divjanja in igranja z Lordom je zaspal že na poti domov. Izgleda, da bo tudi to nedeljo enostavno prespal.
Samo je seveda navdušen, da bova šla zdaj na sprehod samo on in jaz. (Čez 10 min) No, nič sprehoda za zdaj. Piko je prišel na obisk. To so Samove vesele urice! Jaz? Nič veselih uric, pospravljanje :/

Lepe muske

Pred časom dobila fino muziko.
Jaz muziko delim v tri skupine: 1. MP3 (nikamor in nikoli ne pešačim brez), 2. Muzika za doma (vse se lažje in hitreje naredi), 3. Muzika za v avto (del obvezne opreme).
Torej zame trenutni favorit Zeigeist. Enostavno pašejo vsepovsod!

Dolgčas

Malo mi je bilo dolgčas. Ne dolgo. Bizona imam od prej (iz kinder jajca), leva dobila v dar včeraj (iz vrečke). Oba zelo simpatična, si zaslužita častno mesto na polici. Gobe se množijo in pujsta sta videti zadovoljna.
Morda je res, da bo vse ok!

Mahamo!

Duo gre na pot!
Bravo in... ja tak teba!
Poloka cid! in sms, ko si na cilju, ok?

Prosena kaša

Že nekaj časa vsakič, ko grem v shrambo vržem uč na vrečko prosene kaše. In nikoli nisem imela poguma vrečko vzeti s seboj v kuhinjo. Do danes. Spomnem se, da je babi kuhala proseno kašo na mleku. In zame je bilo to nekaj najbolj groznega, če je bilo na krožniku karkoli, ki je bilo skuhano z mlekom. Aha, imam problem z mlekom. Ok, nazaj k moji proseni kaši. Na netu zbrskala, da se kuha v slani vodi, 10-15 min. Ok, to razumem. Samo v koliko vode?? Net reče po navodilu z vrečke skuhati, na vrečki nič ne piše. Torej po občutku. V skoraj kuhano kašo vržem cvetke brokolija. Naredim solato (zelo pomembno)! V ponvi popražim malancan in en velik šampinjon (se je valjal po hladilniku). Dodam kašo z brokolijem, popram, solim. Aha, nekaj je šlo narobe, kaša se je super prijela :/  ampak ne zažgala ;) Pripravim fotič, naložim v posodo. Poslikam. Začnem jest. Bogme, kaša je fina! In je v kompetu s telovadbo za bicepse! Treba bo zdrgnit lonec...

Za začetek je ena...

... goba!
Za prste razmigat. In sigurno bo še kakšna, ker jih imam polno glavo.
Je pač tako fino vreme- za gobe :)

16:49

Tole sem ujela danes. In bojda sem najlepše zamudila.

Puding?

Ne vem kaj je s pudingom, samo meni ne potegne najbolj. Sploh ne vanilijev. Ne vem zakaj in res se ne spomnem kdaj sem ga nazadnje jedla. Včeraj sem ga skuhala, po navodilu na vrečki, s sojinim mlekom z okusom vanilije in sladkanega z domačim vanilijevim sladkorjem.
Presenetljivo! Ne samo, da prolazi. Slastan je!
Kava pa kot kava. Vedno je boljša, če jo nekdo drug skuha.

Vesele urice

Ne vem, če se res tako reče. Mislim, da sem si ime izmislila jaz, ker se super sliši. Gre za socializacijo psov pred začetkom šolanja. In kot napovedano sem bila malo pred 9h na vadbišču KD. Najprej en pes, potem še eden, pa še eden ogromen (res je bil velikanski!). Nakapljalo je kakih 10 psov, ene so pripeljali lastniki na tečaj, drugi so prišli samo na rekreacijo. In potem so pripeljali že skoraj tri mesečnega nemškega ovčarja. Apache je bil najprej do konca prestrašen (čeprav sploh ni bil najmanjši), potem pa se je počasi sprostil, se igral najprej z Lordom (mali nemški ovčar), potem pa že divjal z velikimi psi. Da ne omenjam, da je bil najbolj glasen od vseh! Dokler ga eden ni pohodil, oz. se ga bolj na grobo dotaknil. Potem se je spet zabremzal. Od vseh ljudi, ki so bili danes na Reštanju je bil pocartan, jaz sem se malo pogovarjala in malo božala kosmatince. V glavnem super je bilo in naslednjo nedeljo ga spet peljem!
Še pojasnilo za foto, se mi zdi, da ga potrebuje: Apache je tako divjal okrog, da mi ga ni uspelo celega ujeti. No, vidi se, da je rep gor in to je važno ;)

Apache

Apache je bil veliko, veliko prezgodaj odvzet mami, dan v kartonasto škatlo in kot paketek odložen v romskem naselju. Najpomembneje: najden! Pri nas je slabe tri mesece. Kot bi bilo včeraj se spomnem kako je bilo treba to kepico hraniti na dudo vsake tri ure, držati toploto s termoforjem in kako je odprl oči. Jutri gre ta kuža prvič v pasjo šolo! To pomeni, da nam je uspelo. Iz take mini, za dlan velike kepe dohraniti veselega, igrivega, včasih skoraj hiperaktivnega psiča. Nam? Obiski, varstva, hranjenja, igranja. Hvala! Super ste. In hvala tebi kdorkoli že si dostavil paketek. Ko si ga, je Apache zadel na tomboli. Glavno nagrado! Pa ne samo on, jaz sem jo tudi :)

Kosilo

Zunaj je prijetnih 7+ in čas za kosilo. Konkretna enolončnica v katero je skočil hud feferonček (hvala duo!) in potrdil rek, da je strup v malih dozah! Zraven zame skoraj vsepovsod obvezna solata. In še: v tej kuhariji ni bila vključena  nobena žival!
Sladek zob? Še enkrat na sprehod s Samotom in Apache. Tokrat s sončnmi očali in rokavicami. Ni lepšega ;)

Camera obscura

Od lanskega zgodnjega poletja sem jo občudovala, ko jo je iz žepa potegnila Tina. Naredila ji jo je Nina in to je bila zelo zanimiva zadeva, ki baje sploh ni težka za naredit. Aja? Hm... Kaj pa vem. Fotkali smo se še proti jeseni. Potem sem videla razvite fotografije! WAU!! Potem sem še bolj težila, naj mi že pokažeta (ena ali druga) kako se zadevo zlepi. In, ja. Vedno je nekaj manjkalo: nimamo praznega filma, nimamo porabljenega filma, nimamo škatljice od vžigalic, nimamo časa, ... No, ker je bilo slednje največkat izgovor, zakaj nimam jaz svoje camere obscure, sem za rokav potegnila Ramune. Ona tudi ve kako in kaj. Imela je delavnico in jaz "nisem imela časa", da pridem, ko se je znanje delilo. Ok. Long story short. Danes je imela ona čas, jaz nov filn, 3 različne gafa selotejpe (kako lahko sploh živimo brez njih) in AKCIJA! Aha, slabo uro dela in jo imam: čisto svojo camero obscuro. In zdaj veselo dvigujem zastirko na luknjici, ki projecira svetlobo in da na film sliko. Pa ja, fancy :)
Zakaj fancy? Ker se film previja naprej z osmimi do desetimi kliki. S ključem!

Prvič

In ne zadnjič blogam.
Ha! S pomočjo kosmatincev, ki zdaj vsak v svojih sanjah štejejo ovce.
Ali pa kaj drugega, kdo bi vedel.
Jaz? Sama sebi JUHU! za uspeh :)