Danes peljala Apache na cepljenje proti K- pasja kuga, H- nalezljivi hepatitis, L- leptospiroza, P- parvoviroza (copy- paste, da ne bo kdo rekel, da sem kaj narobe napisala). Ob 8:15 sva šla peš. To ni noben hud podvig, ampak se je vseeno zavlekel na pol urni sprehod. Pač dodatna telovadba, ker je Samo ostal doma in je potem treba na sprehod še z njim. No, pred dobrim tednom sem ga peljala na cepljenje proti steklini, kjer so predlagali naj zamenjam hrano in sem tudi sevada jo. Takoj! 3 kg Eukanube (ni veliko za vedno lačnega psa) me je stalo 17€ (je veliko za moj žep). Danes je bil deležen še večjega navdušenja, da kako lep je, kako je zrasel, kako lepo dlako ima,... Bo že zaradi Eukanube. Potem domov, še na en sprehod, kosilo in naprej.
Druženje s štirimi korenjaki ( dva triletnika, en štiriletnik in petletnica). Malo risanja, rezanja, barvanja, malo ven brcat žogo, malo mazanja medu na kruh, pravljica. Sem že malo pozabila, kako super so otroci! Doma me je najprej ujela utrujenost, takoj za njo pa lakota.
Se spomnete makaronov z lešniki in kakavom? Jaz se! Fino, manjkal je kompot (vem za drugič). Aja, tukaj ni nobenega viška gastronomije. Niti pod razno nočete takih testenin kuhanih al dente ;) Dopuščam možnost, da sem jaz čudna...
ne morem vrjet kak je velki ta mali pes!!
OdgovoriIzbrišibbravo ekipa!